Gostilna

Dobrodošli PRI JERNEJU

Prenovljena gostilna PRI JERNEJU nadaljuje tradicijo uspešnega šentjernejskega gostinstva na glavnem trgu. Kot prvi je na tej lokaciji tradicijo pričel nekdanji šentjernejski župan Jožef Bučar, poslopje nekdanje gostilne pa stoji trdno in ohranjeno na istem mestu kot nekoč. Kasneje je gostilni posodil ime v rodbino priseljeni Ivan Čampa, ki je gostilno vodil vse do druge sv. vojne. Vrt gostilne je bil tedaj pogosto poln in tako bo tudi v prihodnje.

Družina Brod Cerjak je združila zemljo, trud in voljo, odprla dvorišče in gostilniškemu poslu na glavnem trgu v Šentjerneju povrnila ugled dobre gostilne. Gostilna PRI JERNEJU zato z veseljem odpira svoja vrata vsem domačinom, popotnikom in obiskovalcem.

Sprejeli in gostili vas bomo z veseljem.

Ponudba za zaključene družbe

Poleg naše stalne ponudbe (dnevne malice in kosila, jedi po naročilu, pice iz krušne peči, solatni krožniki, mehiške in morske specialitete, nedeljska kosila, otroški meniji,...) nudimo tudi pogostitve za zaključene družbe.


Na zavihku naše jedi smo za Vas pripravili primere menijev, lahko pa menu tudi spremenimo glede na Vaše želje in potrebe.

Ponudba za zaključene družbe

V gostilni, piceriji, caffe Pri Jerneju v Centru Šentjerneja Vam v dveh nivojih, kapacitete 210 oseb, ponujamo možnost rezervacije za manjše ali večje skupine, ki lahko pri nas praznujejo rojstni dan, krst, obhajilo, birmo, obletnico in drugi jubilej. Pri nas se bodo dobro počutili vaši otroci, kajti lahko se bodo poigrali na zunanjih igralih, ki so ustrezno zavarovana. Za gostilno imamo večje parkirišče, v neposredni bližini pa tudi parkirišče za avtobuse.

Zgodovina

GOSTILNA ČAMPA

Na lokaciji sedanje gostilne PRI JERNEJU je bila v preteklosti znana in zelo obiskana gostilna Pri Poldetu, prvi gostilničar pa je bil Jožef Bučar, ki je bil tudi šentjernejski župan. Njegov sin Leopold Bučar je bil na Dolenjskem znana osebnost. Poleg hiše je bilo veliko zemljišče na katerem so prirejali prve šentjernejske konjske dirke. Tedaj so na vrtu postavili mize in klopi, igrala pa je ‘’pleh muzika’’.

Ko se je prebujala slovenska narodna zavest, so bile na Bučarjevem vrtu velike sokolske veselice, ki so opisane v Novicah. Udeleževali so se jih gostje iz Kostanjevice, Mokronovega, Novega mesta, Žužemberka in drugod. Na njih so veliko prepevali.

K Ani Bučar se je leta 1921 priženil Ivan Čampa (roj. 1890) doma iz Sodražice, ki je vodil gostilno vse do druge sv. vojne. Na vrtu se je posebej ob sejmih zbralo veliko ljudi. Takrat so tam postavili tri stojnice oz. ‘’štante’’ na katerih so prodajali vino, pivo in slaščice, ki so jih naročali v Ljubljani. Gostilničarju so tedaj pomagala dekleta iz vasi in sorodniki. Prenočišč ni bilo zato so nekateri sejmarji spali kar na + vozovih ali nad hlevi. Vino za gostilno so pridelali v svojih vinogradih na Globinjeku in Dolnjem Vrhpolju. Če ga ni bilo dovolj, so ga kupovali v Podbočju, žganje pa je kuhal oče kar doma iz sliv na hrvaški strani.